Dolina reke Ibar (J Srbija)
Dolina reke Ibar velja za zibelko srbske države. Nemalo srbskih kraljev je bilo ustoličenih v bližnjih samostanih Žiča in Studenica kar je tudi razlog, da je drugo ime za dolino reke Ibar dolina kraljev.
Kljub dolgim dnevom je večer tukaj. Kar hitro si moram poiskati mesto za prenočevanje. Zavijem z magistrale saj me znak za “etno selo” navda z mislijo po prijetnem kampiranju. Za dodatne informacije povprašam može pred vaško gostilno, ki mi potrdijo moje razmišljanje in sklepanje. Dodaten zagon in prijetne občutke mi vzbudijo njihove besede, da se naj vrnem k njim v kolikor ne bom našel ničesar primernega. Bodo že oni poskrbeli za me je bil odgovor.
Zraven besed gostoljublja sem za popotnico “prejel” še starejšega možaka, ki je potreboval prevoz do njegove doline. Z veseljem sem ga sprejel v avto. Beseda so tekle kilometri pa tudi. Prehitro sva bila na koncu poti.
Dolina, v kateri sem iskal prostor za prenočevanje je dolina Lopatnice. Dolina je znana po izvirih mineralne vode, kar ima za posledico kar nekaj manjših “banj”, kjer ljudje iščejo sprostitev, mir in zdravje.
“Ne može čovek, da spava pred kućom!”
Prenočevanje v dolini naravnih vrelcev
Tudi sam sem poiskal prostor za prenočevanje ob eni izmed teh banj. Že ob prihodu so se mi opravičevali, da me ne morejo sprejeti v hišo, saj imajo hišo v kaosu (mojstri v hiši). Z veseljem pa mi odstopijo prostor pred hišo za kampiranje. Na razpolago pa imam vsekakor vse kar hiša premore. sanitarije, kuhinjo,…
Komaj začnem postavljati šotor pride ven zelo prijetna gospa mlajših let, ki se nikakor ne more sprijazniti, da bi spal pred hišo. Kakršno koli ugovarjanje sploh ne pride v poštev. V Šumadiji pa že ne boš spal pred hišo.
Hitro smo skupaj v veliki kuhinji, ki predstavlja center dogajanja v hiši. Večerja se že pripravlja, skupaj mlatimo zelo dobre palačinke. Še ogled tekme lige prvakov in že sem v postelji. S kako dobrim občutkom sem šel spat.
Jutro preživim z mlajšim gospodarjem, ki mi razkaže njegovo banjo kot mi tudi smelo pripoveduje o njegovih načrtih z banjo in razvojem njihove etno vasi. Z vsem srcem želim, da bi svet prepoznal neverjetno gostoljubje in neokrnjeno naravo, ki je prisotna v teh krajih.
Jutro sem preživel s potikanjem v okolici doline. Turobno in zateglo nebo me je prepričalo, da kljub srčnemu vabilu gostiteljev, da naj ostanem še kakšen dan, sem nadaljeval s svojo potjo proti jugu.
Vožnja na jug seveda z manšim ovinkom me je popeljala do samostana Studenica in nato dlje do narodnega parka Golija. Prečkanje le tega in še nekaj kilometrov in že sem v Črni Gori.
Jutri pa dlje proti Albaniji.